Učni jezik (nemščina, hrvaščina, slovenščina, madžarščina)
Uvedba standardiziranega, kompetenčno usmerjenega zrelostnega in diplomskega izpita v klavzurnih predmetih Nemščina, Hrvaščina, Slovenščina in Madžarščina je predvidena na splošnoizobraževalnih šolah (SVŠ) v šolskem letu 2014/15 in na poklicnoizobraževalnih šolah (PVŠ) v šolskem letu 2015/16. Koncept za standardizirane klavzure v učnem jeziku je izdelala delovna skupina pod vodstvom univ. prof. mag. dr. Wernerja Wintersteinerja na AECC (= Avstrijski kompetenčni center za didaktiko nemščine) v Celovcu med septembrom 2008 in marcem 2013. Naslednji prikaz temelji v svojih osnovah na rezultatih dela te delovne skupine.
Zmožnosti, specifične za predmet
Cilj pouka nemščine, hrvaščine, slovenščine in madžarščine je usposobiti učenke in učence, da morejo sodelovati pri gospodarskem in kulturnem razvoju in tudi pri diskusijah o družbenopolitičnih temah kot socialno in politično »zreli« državljanke in državljani (»splošna izobrazba«, »poklicna (pred)izobrazba«). Pogoj za dosego tega cilja je usposobljenost zavestnega ukvarjanja s standardnim jezikom oz. sploh z jezikom in jezikovnostjo.
Skladno s to zelo široko definirano sporazumevalno zmožnostjo naj pouk usposablja dijakinje in dijake,
- da smiselno uporabljajo dana besedila o družbeni, kulturni, politični ali literarni temi (tako za pridobivanje informacij kot tudi za izhodišče, da ubesedijo pogled na dano temo),
- da se ukvarjajo z zanje novimi literarnimi besedili in oblikujejo o njih analizo, interpretacijo ali oceno/ovrednotenje,
- da lahko za recepcijo in lastno produciranje pragmatičnih in estetskih besedil načelno uporabljajo vse medije kot informacijske vire in tudi kot estetski impulz.
Novi zrelostni in diplomski izpit preverja bistvene zmožnosti (kompetence), ki jih učenke in učenci pridobivajo na višjih šolah od 9. do 12. oz. 13. šolske stopnje. V učnih načrtih so zapisane kot učni cilji, ki jih je treba doseči.
Stvarne in predmetne zmožnosti
- sposobnosti kot branje, razumevanje besedil, analiza besedil, interpretacija besedil, poznavanje besedilnih vrst
- sposobnost razumeti vsebino izhodiščnih besedil in uvrstiti njihovo problematiko v širši smiselni kontekst
- sposobnost zavzeti stališče do dane teme
Zmožnosti jezikovne refleksije
- sposobnosti, ki omogočajo analizirati jezikovne postopke in strategije v besedilih
Zmožnost pisanja in oblikovanja besedil
- obvladanje različnih jezikovnih strategij oz. pisnih namenov, ki ustrezajo besedilni vrsti in bralki/bralcu
- sposobnost rabe jezikovnih sredstev, ki ustvarjajo koherenco in kohezijo besedila
- sposobnost strukturirati besedila tako, da jih je mogoče lažje razumeti in da ustrezajo temi
- sposobnost uporabljati jezik slovnično in pravopisno pravilno
Oblika izpitnega formata
Koncept za klavzure v učnem jeziku predvideva, da lahko kandidatke in kandidati na SVŠ in PVŠ izbirajo iz treh enakih tematskih sklopov:
- Vsak od treh sklopov je sestavljen iz dveh samostojnih nalog, ki sta tematsko povezani (»Zdravje«, »Potovanje«, »Sreča«).
- Vsaka naloga zahteva drugo besedilno vrsto (gl. objavljeni seznam besedilnih vrst), tako da je mogoče preveriti različne kompetence.
- Eden od treh sklopov vsebuje nalogo, ki je povezana s književnostjo.
- Vse naloge vsebujejo eno ali več besedilnih prilog (literarno, linearno, nelinearno), ki so temelj za produciranje besedila. Besedilne priloge posameznega tematskega sklopa ne smejo preseči števila 2.000 besed (+ maks. 10 %).
- Pri pisnem zrelostnem in diplomskem izpitu v učnem jeziku so dovoljeni slovarji, ne pa leksikoni/priročniki. Klavzura traja 300 minut.
Novi zrelostni in diplomski izpit zagotavlja primerljivo raven nalog in skupno osnovo ocenjevanja za vse avstrijske učenke in učence.
Pouk književnosti
Širina pouka književnosti s posebnimi težišči ostaja ohranjena. Ker pri novem zrelostnem in diplomskem izpitu seznam literarnih del ni predpisan, je za učenke in učence pomembno, da so jim znana estetska besedila najrazličnejših oblik. Zato je pomembno, da učenke in učenci sistematično pridobivajo zmožnost (tudi pisno) interpretirati besedila in da jim posredujemo za to potrebno literarnoteoretsko »orodje«.